Življenje s ciljem

Ta blog že kar nekaj časa ni videl kakšne nove objave. Pa ne zato, ker jaz ne bi imel časa, le ideje za pisanje nisem imel.

Do včeraj zvečer, ko sem v roke prijel super knjigo mladega podjetnika, vizionarja, po novem tudi pisatelja, Žige Vavpotiča. Žiga je napisal knjigo, ki je zelo drugačna od vseh drugih knjig. Drugačna je v tem, da jo v resnici pišete sami.

Med drugim je v njej omenjen tudi izjemno zanimiv zapis, ki govori o enem največjih pustolovcev vseh časov, Johnu Goddardu.

John Goddard si je leta 1940, ko je bil star 15 let, na list papirja zapisal 127 ciljev, ki jih hoče izpolniti v svojem življenju. Njegov seznam je bil zelo ambiciozen. Med drugim je med cilje zapisal: Osvojiti največje gore, iti na luno, obiskati vse države sveta, plavati v vseh večjih svetovnih jezerih, se naučiti voziti ultrahitro letalo… In do danes je Goddard izpolnil 109 ciljev.

In ta knjiga nam daje oporo pri postavitvi ciljev, načrtov za prihodnost, vizij. Jaz sem začel knjigo pisati včeraj in si že postavil nekaj ciljev, ter svoje ideje spravil na papir. Najbrž res ne bom prišel na luno ali pa obiskal vseh držav sveta, a vseeno se bom trudil z vsemi močmi, da uresničim svoje, manjše cilje.

In gre še ena

Stranka namreč. Spet ste izvolili novo vlado. Že tretjič na skupno petih volitvah. In skoraj popolnoma prepričan sem, da se bo z SD-jem zgodilo enako, kar se je zgodilo njihovim predhodnikom, članom strank LDS in SDS. Ne bodo zadovoljili naših želja. Problem je v tem, da Slovenci ves čas iščemo vlado, ki bo vse naredila po naših pričakovanjih. Vse lepo, le, da take stranke ni. Kljub temu, da sem potihem upal na zmago SD-ja se mi zdi, da bi bili v naslednjih 4 letih na istem četudi bi izvolili SDS. A pustimo se presenetiti.

Mamma Mia! je zakon

Medtem, ko je večina slovenske mladine odšla na koncert RBD, sem si jaz ogledal film Mamma Mia!. In niti približno mi ni žal. To je bil najboljši film mojega življenja!

Priporočam res vsem!

Žal mi je le, da si v Sloveniji ne morem ogledati Mamma Mie! na gledališkem odru, ker bi v Cankarjevem domu res sekala.

Spodaj si lahko ogledate predfilm.

Predsednik Dr. Danilo Türk ima preveč prijateljev

Kot veliko drugih znanih oseb, ima tudi naš predsednik narejen svoj profil na spletnem albumu, Facebooku. Ker je namen Facebooka spoznavanje novih prijateljev, se je sčasoma razvil sistem dodajanja med prijatelje kar vseh, ki si za njih kdaj slišal. In za popularne osebnosti, kar  naš predsednik sigurno je, so vsi že slišali. Zato skoraj vsak novopečeni Facebookovec že takoj na začetku doda Dr. Danila Türka pod prijatelje. 

Ko sem sebi odprl Facebook profil sem kot ovca takoj naredil isto kar je naredilo že veliko drugih. Poleg svoje mame sem med prijatelje poskušal dodati tudi predsednika. A za razliko od drugih, meni to ni uspelo. Namesto, da bi se izpisalo besedilo Friend request was send, mi je računalnik vrgel ven to besedilo: Dr. Danilo Türk already has too many friends ( Dr. Danilo Türk že ima preveč prijateljev). Le kako ima lahko preveč prijateljev? 2 dni pred tem je moja sestrična postala njegova “prijateljica”. Prav tako so njegovi “prijatelji”, vsi, ki jih poznam. Le jaz nisem. 

Za tem se mi nikoli več ni zgodilo kaj podobnega. Niti pri mednarodnih zvezdah. Očitno je predsednik res zvezda.

Še malo, pa ne bo več tako super

 (tipkovnica ne omogoča pisanja z-jev s strešico, zato so nadomeščeni z navadnimi z-ji)

Če hočem verjeti ali ne, konec počitnic se bliza neizprosno hitro. Še nekaj tednov pa bomo osnovnošolci ze sedeli v klopeh in gulili (največkrat dolgočasne, a včasih tudi zanimive) učbenike in knjige.

Na teh 9 mesecev šole, ki sledijo po koncu počitnic se sploh nočem opominjati, a moram se soočiti z realnostjo. Počitnice so bile res zelo dobre, če ne fantastične in zato sem hvalezen. A vse dobre stvari se enkrat končajo, kajne?

V soboto se odpravljam na zadnji poletni oddih tega leta, v Lignano. Tja grem skupaj z mojo sestrično in starši. Poskusil bom tudi surfati, tako, da so vsi nasveti v zvezi s tem športom dobrodošli.

Mejte se!

Poletno branje

Največ knjig preberem ravno poleti. Berem tiste knjige, ki jih nisem uspel dokončati med letom in bi se brez najbolj vročega letnega časa zaprašile na policah moje sobe. Ponavadi me po eni ali dveh prebranih knjigah zavzame bralna mrzlica in se odpravim v knjigarno po še kakšno knjigo, ki pa jo nato preberem nekje do sredine, saj se prej konča poletje in se ponovno začne šola. Skozi leto spet zmanjka časa za branje in že je na vrsti novo poletje. Ta ciklus se pri meni ponavlja že kar nekaj časa.

Letošnje poletje sem prebral knjigo Hudičevka v Prada in se namučil s parom knjig v Angleščini, ki sem jih Julija prinesel iz ZDA. Glede Hudičevke v Pradi raje ne bi izgubljal besed in napisal samo, da je to ena najboljših knjig mojega življenja. Napisala jo je Lauren Weisberger. Od Lauren bi z veseljem prebral še kakšno knjigo, a do zdaj je v Slovenščino prevedena le Hudičevka. V Angleščini pa bom ostal pri branju njenega bloga. Trenutno iščem še kakšno knjigo za poletno branje. Če ima kdo kakšno idejo naj mi to sporoči.

Vedno me navdahne

Steve Jobs, eden od podjetnikov stoletja, lastnik Appla in Pixarja, ki je ustvaril zgodovino. Nikoli ni naredil collega in predavanje na Stanfordu je bilo najbližje temu, da bi maturiral. In ravno ta govor na Stanfordski univerzi je zame najbolj navdihujoč. Vzemite si 15 minut svojega časa in si ga oglejte.

      http://video.google.com/videoplay?docid=6791277826275399315

Ja, res super govor, kajne? Jaz pa naslednji teden ne bom mogel objavljati ničesar, saj se skupaj z mojim stricem, teto in sestričnama odpravljam na Krk. Do naslednjič pa uživajte.

Osebna rast je najpomembnejša

Nekaj takega bi rekel Blaž Kos. In Blaž Kos je tudi glavna tema tega posta. Namreč on je neke vrste moj vzornik, idol. Želim si pisati blog kot on, prebrati toliko knjig kot on in delati kot on. Res mogoče, da sem še premlad, da bi pisal o stvareh o katerih piše, a čez nekaj časa bom najbolj srečen ravno s takšnim bloganjem. Blog Blaža Kosa, Daimonion, sem prvič odprl pred kakšnim letom. Takrat me ni prav nič fasciniral. A, takrat si nisem vzel časa niti za branje njegovih postov, prebral sem le naslove, ki pa so se mi zdeli preresni, dolgočasni. Kako dober je njegov blog sem odkril šele nekaj tednov nazaj, ko mi je moja mama povedala, da Blaž Kos poleg svojih postov objavlja tudi čas branja, kar pa se mi je zdelo zelo zanimivo in sem se zato odločil za ponoven obisk. Le, da sem tokrat prebral celoten post in ne samo naslova. Podobni posti na drugem blogu bi se mi zdeli nezanimivi, a na Daimonionu te besedilo pelje naprej, saj beseda za beseda tako lepo teče. Če mi ne verjamete, blog preberite sami.

Link do bloga Blaža Kosa- http://www.daimonion.si

Ljubljana in your pocket

Malo sem brskal po Blogosu in našel blog, ki se imenuje Ljubljana in your pocket. Ker rad raziskujem bloge, ki pišejo o Ljubljani sem seveda pogledal tudi na tega. Blog Ljubljana in your pocket je bil razvrščen med sveže bloge in zato tudi ni imel veliko postov, pravzaprav je imel le enega, ki govori o istoimenskem turističnem priročniku, ki je končno prišel v Slovenijo. Zraven je bil tudi link na stran, kjer je objavljen posnetek omenjenega priročnka, o Ljubljani. Posnetek si za zdaj lahko ogledate na linku spodaj, ko pa pridem do računalnika, ki bi mi omogočal objavljanje posnetkov, ga objavim tudi sam.

Link do posnetka: http://www.youtube.com/watch?v=oyulT0_vFm8

Wanted

Ali Iskan po Slovensko, je film, ki sem si ga ogledal predvčerarjšnjim in me je navdušil. To sem ugotovil šele zdaj. Če ne bi v kinu igrali sami zanič filmi, si tega najbrž sploh ne bi ogledal. Tako pa sem zadovoljen, da sem si ga.

Ko sem se spravil tole pisat sem najprej napisal neke vrste recenzijo, a nisem preveč dober v pisanju recenzij tako, da lahko samo rečem, da je film res dober. Opozoril bi le na to, da na trenutke spominja na Matrico in vsebuje res veliko strelskih obračunov. Cel film je prepleten s smešnimi izjavami in forami. Res priporočam.